Študentska politika

Leto se je spet obrnilo in spet zalotim samega sebe, da premišljam o času, minulem in prihodnjem. Študij se približuje koncu z silovito hitrostjo, ki nam je bila kot mulcem v osnovni šoli nepoznana. Takrat smo samo čakali, da bodo počitnice in potem novo leto itd. Toda zdaj gre zares, treba se bo zresnit in spremenit slog življenja, pozabit na študentske zabave in prebedene noči ob knjigah…

No ja saj tožit je res najlažje. Pa poglejmo naš sistem študija iz vidika študenta. Seveda danes je tako, da gre vsak študirat, minister za šolstvo je rekel, da pri nas vsi naredijo osnovno šolo in glej ga zlomka, res jo. Čudež ali resnica? Presodite sami. Tako tudi velika večina konča opevane gimnazije in veselo zapluje v študentska leta. Najlepša, marsikdo pripomni. Tu najprej vsak študent spozna ugodnosti statusa študenta. Tu so boni in z malo sreče in spretnosti tudi študentski dom. Odtrgamo se od doma, zabave postanejo nekaj vsakdanjega in če se malo potrudimo se kdaj pa kdaj oglasimo tudi na fakulteti. Starši nas podpirajo z svojimi najboljšimi močmi in tako mine prvo študijsko leto. Kakšen izpit naredimo, kakšnega pademo, da opravimo test za pravega bruca. Zraven vseh pozitivnih strani pa so seveda tudi nasprotne. Treba je študirat, vlagat svoj čas v znanje, finančni problemi študentov so poznani. Dela se preko študenta, na črno ali pa so vir denarja starši. Približno tako poteka življenje študenta. Minister za delo je zelo zadovoljen s takšnim študentom, saj ga ni na Zavodu za zaposlovanje. Ste kdaj pomislil zakaj v zadnjih letih tako narašča vpis na fakultetah? Je to res svetovni trend, vlaganje v izobraževanje ali kaj tretjega? Gotovo je nekaj na tem zadnjem. Na eni strani se lahko minister za delo pohvali z veliko študenti, se pravi vlagamo v izobraževanje, na drugi strani pa ima enega brezposelnega manj. Dve muhi na en mah bi lahko rekli. Se pravi, državi je v interesu, da mladina čimdalje ostaja na fakultetah, saj imajo težavo manj. In tako smo priča večnim študentom, pavzerjem in podobnim pojavom sodobnega študija. To je razumljivo, saj bi država rada imela in ima veliko študentov, zanje pa ne poskrbi tako kot je treba. Štipendije so precej redek pojav med študenti in ti so si prisiljeni iskat vir preživetja ob tem pa trpi študij. Nekaj krivde je prav gotovo na strani študentov in naše nezainteresiranosti za dokončanje študija, vendar bi se dalo večino tega problema pripisati politiki države. Na primer, študent ne dobi republiške štipendije, kadrovske štipendije so bolj izjema kot pravilo in so praviloma namenjene otrokom direktorjev in podobnih vodilnih, Zoisove pa itak dobi le 3% populacije. Dejstvo je, da življenje v drugem kraju stane, država pa tega ne vidi. Vidi le, da presegaš cenzus za kakega tisočaka in tako se znajdi sam. Študenti nato le preprosto optimirajo in izberejo najboljšo rešitev zase. Je to delo preko študentskega servisa, mogoče socialna podpora? Prav gotovo če si pavzer lahko izkoristiš socialno podporo, ki je namenjena ljudem brez premoženja. Na fakulteti dobiš potrdilo, da opravljaš izpite, sicer si prijavljen kot iskalec zaposlitve, vendar te s prej omenjenim potrdilo pustijo pri miru. Torej je to ustaljena praksa! Sramota za državo, štipendije ne da, socialno podporo pa dobiš. Pa naj še kdo reče, da se študenti ne znajdejo. Prav gotovo se le v pravilno smer bi jih bilo potrebo usmeriti. Za nameček pa je še socialna podpora višja od povprečne štipendije, kar je že skoraj bizarno. Država bolj nagrajuje tistega, ki pavzira, kot pa tistega, ki se redno šola. Zanimiva politika države, ni kaj. Po drugi strani pa država financira fakultete, ki so plačane po glavi, se pravi po vpisu študentov. Več jih je več denarja dobijo. Tako se veselo povečuje vpis na ekonomske in pravne fakultete, da ne pozabimo zloglasnega FDV in pedagoških fakultet. Postajamo narod pravnikov, ekonomistov, učiteljev in družbeno/kritično razmišljujočih filozofov. Kam nas to pelje je težko reči. Ob vsem tem pa na spletnih straneh vlade opazimo, da je študij prava in ekonomije deficitaren, kar preprosto rečeno pomeni, da je pri nas pomanjkanje tega kadra. Res? Ali nimamo mogoče v Sloveniji največ pravnikov na prebivalca v Evropi in na zavodu za zaposlovanje nekaj tisoč diplomiranih ekonomistov? Pa nimam nič proti noben od njih, prav nasprotno. Ko vidim, kako delajo selekcijo profesorji na takšnih fakultetah z velikim vpisom se mi obrača želodec. Je to naša prihodnost? Dvomim. Država je s svojim (ne)znanjem zabredla globoko in ne bo lahko izpluti na plan. Rešitev problema je mogoče reforma visokega šolstva, ki se obeta, vendar do sedaj še nisem slišal nobenih konkretnih predlogov razen zloglasne Bolonjske reforme. Upajmo, da bo prinesla tudi kaj pozitivnega.