Pride čas v življenju, ko sem imel toliko časa…da sem se zazrl nazaj in naprej. Potegnil črto, kaj si dosegel, kaj si zavozil, kje si zgrešil, si sploh kje zadel bistvo? Imaš sploh smer? Ali se ravnaš po vetru? Katere stvari v življenju postavljaš na prvo mesto? Kaj poganja tvoj svet? Je to denar? Uspeh? Gonja za priznanjem, da si dober…da te trepljajo po ramenu…in si mislijo..še ene idealistični boem, ki bo končal ali v kakšni psihiatrični bolnici ali pa na kakšni klopci v parku, s steklenico cenenega vina pod njo…
Pa poskusimo v drugo skrajnost…pa recimo da se adaptiraš sistemu, postaneš lojalen in verjameš v vsakodnevno politiko, v prav, resnico in moralo naših politikov…lezeš v rit šefom…napreduješ…in is naenkrat nekdo, Nekdo z veliko začetnico, ki je dosegel nekaj…njegovo ime pomeni nekaj…ta je naš…
In nato se spomniš tega kolega, ki je danes velecenjeni v političnem krogu. Pri svojih 30 letih je že zaslužil za svojega prvega novega Audija, gradi hišo…kariera na višku. Pa je to kakšna kariera? Prodati sebe in svoje razmišljanje za avto in hišo? Takoj se spomnim na Jenkija in njegovo pesem Prodala si svojo pi***. Je to uspeh, je to cilj, k si ga želimo? Imeti denar in vpliv….čeprav si svoje ideale in cilje podredil nekomu, ki ti reže kruh?
Pa poglejmo na zadevo še it tretjega vidika…Konec koncev vsak ki dela…prodaja del sebe. Nekateri prodajajo svoje fizično delo, se pravi da se recimo prostituirajo fizično, drugi prodajajo svoje znanje pridobljeno na vseh mogočih šolah in fakultetah…Te ljudi lahko okarakteriziramo z nazivom intelektualnih prostitutk, ki za denar prodajajo svoje znanje… Ampak če pogledamo malo bolj podrobno obstaja še tretja kasta…se pravi ljudje ki prodajo svoje mišljenje, to so ljudje ki nimajo svojega mišljenja, nimajo svojih idej. Zastopajo zgolj interese tistih, ki jih plačujejo. Zanje se lahko uvede nov izraz in sicer naziv moralne prostitutke. To je človek, ki je pripravljen za denar zastopati interese kogarkoli… Govorimo seveda o politikih vseh vrst, pa tudi o odvetnikih, tožilcih in podobnih poklicih…kjer sploh ni važno kaj je res in kaj ne. Važno je le kdo plača več. In tisti ima prav.
In potem poskusiš umestiti sebe v tak sistem…In se začneš zgražat…In na koncu ugotoviš, da je še najmanj naporno biti v prvi kategoriji…tako imenovanih fizičnih prostitutk…to so ljudje ki jih spoštujem najbolj…
In za konec še en špekulacijski izračun o tem koliko se danes splača obiskovat fakulteto…in jo zaključit…in se zaposliti npr s 7 stopnjo izobrazbe….v primerjavi s tem, da se zaposlimo po opravljeni poklicni šoli…se pravi 4 ali 5 stopnja izobrazbe. Enostaven izračun pokaže, da je trenutno mnogo bolj smiselno se zaposliti s čim nižjo stopnjo izobrazbe. Mogoče zveni bogokletno in žaljivo do trgovk in še koga, ki mora delati za 450 ali 500€ na mesec, leto za letom…pa vendar.
Za primer vzemimo 2 sošolca v osnovni šoli, dva povprečna šolarja…Eden se odloči za popularno gimnazijo, drugi pa za na primer deficitarni poklic obdelovalca kovin, po katerem je na trgu veliko povpraševanje. Prvi po 4 letih dokonča gimnazijo in se vpiše na strojno fakulteto, drugi ima v tem času že 1 leto delovnih izkušenj. Prvi študira povprečnih 6 let do diplome in se zaposli. Drugi ima v tem času že 7 let delovne dobe.
Pa poglejmo iz finančnega vidika. Prvi (gimnazijec / diplomant) si v tem času ni uspel ustvariti premoženja, imel je štipendijo in z nekaj počitniškega dela in donacij staršev je kupil 10 let star avto, kar je edina njegova lastnina pri 26 letih. Poglejmo drugega. V 7 letih je prišel na povprečno slovensko plačo, če malo ocenimo je povprečno dobival plačo v višini 600€ in to v trajanju 7 let. Zmnožek da številko 50400€ brez kakršnih koli obresti. Če vprašate ekonomiste…vam bodo hitro izračunali revalorizirano vrednost tega zneska. Če upoštevamo, da je polovico tega zneska porabil za vsakodnevne stroške nam ostane vrednost 25 000 €. Kar je recimo…vrednost enega konkretnega avtomobila, ali pa polovica cene ene garsonjere…pač kapital, ki ga je nekdo s 4 stopnjo izobrazbe uspel ustvariti v 7 letih. Če pa upoštevamo še obresti, pa je znesek lahko mirno večji za tretjino ali polovico. Ampak pustimo podrobnosti.
Tudi naš študent je moral živeti, tudi on je porabil tistih 25 000€, ki jih je dobil s štipendijo, delom preko študenta….
Vendar….pri 26 letih ima prvi že povprečno slovensko plačo…recimo 850€ na mesec, novopečeni diplomant pa recimo 800€. In sedaj lahko poskušamo izračunat, kdaj bo naš diplomat ujel delavca… po finančni plati seveda. In se mi zdi da smo zašli v zgodbo brez konca.
No le pametno se odločite katere vrste prostitutka boste. Mogoče nas lahko tolaži to, da smo prostitutke vsi….in da so tiste dame, ki ta posel opravljajo v dobesednem pomenu še najbolj moralne in etične osebe, saj točno vedo kaj prodajajo za svoj denar. Veste vi?
jaz zmeraj pravim, da če se že vsi prodajamo za denar, potem bi rajši bila kurba iz Sheratona, kot pa tista z ulice…to sem pa dobesedno povedala na nekem razgovoru, ko je šlo za ceno projekta, ki sem jo ponujala in se jim je zdela previsoka…sem dejala naj si najdejo uličarko s triperom, ta bo po ceni…mogoče celo zastonj…
)))
Sama ne bi merila rezultat v finančnem smislu. Vprašanje, kateri je bolj zadovoljen s tistim, kar ima… ali oni prvi ali drugi. Znanje in izkušnje se namreč ne da tako površinsko vrednotiti z denarjem. Če greš na fakulteto samo zato, da boš enkrat več zaslužil, bi potemtakem lahko imeli le eno in bi nanjo šli vsi. Glede na to, da jih imamo več in jih vedno več tudi nastaja, najbrž ne gre samo za denar, ampak tudi za neke druge vrednote.
Sama sem se zaposlila takoj po srednji šoli in kar nekaj let samo delala, šele potem šla na fakulteto. Nikoli nisem rezultatov merila skozi denar. V slubi so naprimer moji podrejeni imeli plačo, ki ni bila precej nižja od mene, če bi gledala samo na to in primerjala, koliko več odgovornosti in ostalega sem imela sama, bi raje ostala na nižjem položaju in zavrnila napredovanje. A mi pač denar ni prioriteta. Že to, da rasteš, da ne stagniraš, veliko pomeni. In tega se ne da meriti v denarju.
Prostituti? Sicer zanimiv pogled, a vendar je razlika med tistimi, ki se “prodajajo” samo zato, da dobijo plačilo in tistimi, ki že v procesu “prodaje” dobijo druge vrste plačil in kjer končno, tisto denarno plačilo pomeni tudi dokaz, da je nekaj dobro opravil.
Zanimiv članek. Lepo, da nekdo razmišlja in da morala ter etika nista domeni le stereotipov in/ali inštitucij, ampak da o njima govorimo tudi “navadni” ljudje. Tudi jaz mislim, da so prostitutke v marsičem boljše in čistejše od raznoraznih komolčarjev in pohlepnežev…
Pa lep dan vsem!
Samo zato, ker imaš papir, da si nardil faks ti noben pameten človek ne bo dal velke plače. Še posebej zato, ker večina folka iz faksa itak pride brez uporabnega znanja in izkušenj, faks pa ga nauči sam to, kak se čimlažje – brez muke – da izpit nardit. Sploh pa je naša Slovenija premala za tolk “visoko izobraženih”…
Se pa tisti, ki je šel po srednji takoj delat, ni imel pol tak fajn kot ti v študentskih letih! To pa tud neki velja …
Hvalabogu ni vse v denarju, čeprav se nam vseskozi vsiljuje dejstvo, da več kot ga imamo, srečnješi smo. Vemo, da to ne drži in hvalabogu, da je tako.
Ne glede koliko dobiš, znati sse je potrebno prilagoditi in navaditi živti v skladu z možnostmi.
Se strinjam s komentarji sploh zadnji Bezijev odstavek je super.